Kira
IME: Kira (Keira)
STAROST: 8 let
PASMA: mešanka med Maine Coon in norveško gozdno mačko
OD KOD: Muta
Majhna kepica je prišla v moje življenje ob koncu šole, ko sem obiskovala drugi razred (na koncu šolskega leta). Bila sem doma, moja mami pa je dobila telefonski klic. Bila je moja sestra, ki je povedala da je pri plesne vaje (ki jih je obiskovala) prišel prijatelj njihove učiteljice, s to majhno rjavodlako lepotičko in povedal da zanjo išče dom. Eva, moja sestra se je takoj javila, mami povedala kako muca izgleda, ta pa je takoj rekla, da jo bomo vzele. Odpeljale smo se v šolo, ter opazile to majhno muco v rokah Evine prijateljice. Bila sem v šoku, saj nisem mogla verjeti da se to res dogaja. Vzela sem jo v roke. Prvič sem imela v rokah muco. Objela sem jo in se razveselila skupnega življenja. Najprej smo se odpeljali v trgovino, kjer je mami kupila pesek za stranišče in hrano. Med tem sva s sestro in njeno prijateljico Katjo sedele v avtomobilu in opazovale muco v škatli.
Ko smo prišli domov, smo za stranišče najprej uporabile pladenj za rože. Nanj smo nasule pesek, v majhne plastične posodice pa nalile mleko in vodo, v eno pa nasule suho, v drugo tudi mokro hrano. S sestro in njeno prijateljico smo bile same, saj mame ni bilo doma. Babici in dedku nismo hotele povedati za novo članico, saj bi takoj pobesnela.
Odšle smo na travnik ob hiši in se s prestrašeno muco ki se je tresla igrale. Mami je rekla, da ji bo ime Kira.
Ko smo se tako igrale na travniku, nas je opazila babica. Ni bila zadovoljna, nekako presenečena. Mami je kmalu prišla domov, z majhno mehko mačjo hišico, straniščem za muce in igračkami. Bilo je čudovito, eden najlepših trenutkov mojega življenja.
Čez nekaj dni smo muco pokazale dedku. Rekel je, da bo potrebo opravljala po hiši, me pa smo mu zagotovile da je že navajena na stranišče; kar je bilo res.
Sedaj imamo Kiro že osem let. Ostaja zdrava, nima težav in nam lepša življenje.
STAROST: 8 let
PASMA: mešanka med Maine Coon in norveško gozdno mačko
OD KOD: Muta
Majhna kepica je prišla v moje življenje ob koncu šole, ko sem obiskovala drugi razred (na koncu šolskega leta). Bila sem doma, moja mami pa je dobila telefonski klic. Bila je moja sestra, ki je povedala da je pri plesne vaje (ki jih je obiskovala) prišel prijatelj njihove učiteljice, s to majhno rjavodlako lepotičko in povedal da zanjo išče dom. Eva, moja sestra se je takoj javila, mami povedala kako muca izgleda, ta pa je takoj rekla, da jo bomo vzele. Odpeljale smo se v šolo, ter opazile to majhno muco v rokah Evine prijateljice. Bila sem v šoku, saj nisem mogla verjeti da se to res dogaja. Vzela sem jo v roke. Prvič sem imela v rokah muco. Objela sem jo in se razveselila skupnega življenja. Najprej smo se odpeljali v trgovino, kjer je mami kupila pesek za stranišče in hrano. Med tem sva s sestro in njeno prijateljico Katjo sedele v avtomobilu in opazovale muco v škatli.
Ko smo prišli domov, smo za stranišče najprej uporabile pladenj za rože. Nanj smo nasule pesek, v majhne plastične posodice pa nalile mleko in vodo, v eno pa nasule suho, v drugo tudi mokro hrano. S sestro in njeno prijateljico smo bile same, saj mame ni bilo doma. Babici in dedku nismo hotele povedati za novo članico, saj bi takoj pobesnela.
Odšle smo na travnik ob hiši in se s prestrašeno muco ki se je tresla igrale. Mami je rekla, da ji bo ime Kira.
Ko smo se tako igrale na travniku, nas je opazila babica. Ni bila zadovoljna, nekako presenečena. Mami je kmalu prišla domov, z majhno mehko mačjo hišico, straniščem za muce in igračkami. Bilo je čudovito, eden najlepših trenutkov mojega življenja.
Čez nekaj dni smo muco pokazale dedku. Rekel je, da bo potrebo opravljala po hiši, me pa smo mu zagotovile da je že navajena na stranišče; kar je bilo res.
Sedaj imamo Kiro že osem let. Ostaja zdrava, nima težav in nam lepša življenje.